Author: Urednik

Nekaterim ljudem se akne pojavijo na čudni delih telesa

Kadarkoli pomislim na akne se spomnim, kakšne osebe, ki je imela težave na obrazu. Nikoli nisem pomislila, da bi se akne lahko pojavile kje drugje, saj mi je bilo enostavno logično, da se samo tam ali lahko pojavijo. Potem sem pa enkrat pri zdravniku videla nekaj popolnoma drugačnega.

Medtem ko sem čakala v čakalnici, je vstopilo dekle, ki je imelo polno rdečih pok na nogah. Ker so bile tako opazne, sem seveda bolje pogledala, ampak nisem najbolje videla, kaj bi to lahko bilo. Bili sva sami v čakalnici in v nekem trenutku se je razvil pogovor. Po nekaj besedah mi je povedala, da čaka na pregled, ker so se ji na nogah razvile akne, za kar je najprej mislila, da je izpuščaj. Sicer je bilo na začetku videti precej nedolžno in je skušala težavo pozdraviti sama, vendar se je v roku tedna dni izpuščaj razširil in odšla je k zdravniku. Po pregledu so ugotovili, da gre to za akne in da bo morala na terapijo. Tisti dan je bil njen drugi pregled in rekla je, da se sicer malo izboljšuje. Zelo me je zanimalo, ali morda ve, zakaj so se ji akne naredile na nogah? Kakorkoli razmišljam, mi ne pade noben ideja, da bi lahko to razumela. Žal pa tudi sama ne ve, kakor mi je potem pripovedovala, saj ni prav nič spreminjala v tistem času, ali pa da bi se ji karkoli takega zgodilo, kar bi lahko vplivalo na to.

Menda bo trajalo nekaj časa, preden bodo akne izginile in najverjetneje bo poleti morala paziti, da ne bo preveč na soncu. Je pa možno, da ji bo slana voda tudi pomagala, ampak ni nujno. Glede na to, kako je bila optimistična, in kako je bilo vse skupaj videti prej, ker mi je pokazala sliko, mislim, da bodo njene akne izginile v dovolj hitrem času in morda skoraj vse tudi do poletja.…

V časopisu, sem naletela na oglas prodam hišo

V nabiralnik dobimo redno, vsakih 14 dni, lokalni časopis. Po navadi ga na hitro prelistam, če je kaj zanimivega preberem, pogledam, če so objavljeni kakšni zanimivi dogodki, rojstva in potoke, ki so se zgodile pred kratkim in vedno pregledam stran z oglasi. Tako sem ta teden naletela na oglas, prodam hišo, kjer ni bilo zapisano nič kaj preveč podatkov, samo približno kje, cena in telefonska številka.

Videla sem, da je oglas, prodam hišo, namenjen za hišo v naši bližini, a ne vem, čigav bi bil. Kot radovedna soseda sem popoldan šla na sprehod čez vas in povprašala sosede, ki sem jih srečala, če kaj vejo, kdo bi lahko dal oglas, prodam hišo v časopis. Prva soseda ni vedela nič, da bi se kdo selil ali bi želel kdo prodati kakšno staro domačijo. V vasi je res ena hiša, ki je že dolgo zapuščena in se ni nikoli nihče menil zanjo. Mogoče bi pa lahko, kakšni daljni sorodniki gospe, ki je še pred kakim desetletjem živela tu, dali oglas prodam hišo, ker so se odločili, da bi domačijo prodali. 

Tako sem prišla še do naslednje sosede in malo po ovinkih tudi njo vprašala, ali ve kaj o tem, da se kdo seli iz vasi. Soseda je planila v jok. Nisem vedela, zakaj. Nato je le zbrala pogum in me povabila na čaj. Povedala je, da sta se z možem ločila in da morata premoženje razdeliti na pol. Ker nimata veliko, sta se odločila, da bosta prodala hišo, zato je mož dal oglas, prodam hišo v časopis. Najprej sta mislila, da bo ona ostala z otroki na domačiji, vendar je preveč dela in sama ne zmore, saj je tudi rahlega zdravja, otroka pa še premajhna, da bi lahko pomagala v takšni meri. Mož pa ne želi ostati na domačiji, ker je bila njena. 

Tako sva malo poklepetali in premislili še o kakšni možni rešitvi, da bi lahko domačijo obdržala. Ponudila sem ji pomoč pri določenih opravilih in verjamem, da bi ji še kakšen sosed pomagal, zato se je kasneje odločila, da oglas, prodam hišo, umakne.…

Starinski družinski rjavi Citroen in spomini na otroštvo

S prijateljem sva se odločila za izlet in ogled sejma rabljenih vozil. Povedal mi je, da imajo na sejmu tudi starinske avte katere bi si rad ogledal. Spakirala sva kovčke in se odpravila na pot. Ves navdušen mi je povedal, da je ko je bil še otrok, je Citroen bil njihov družinski avto. 

Zanimalo ga je, ali bo točno tega videl na sejmu. Bil je Citroen letnik 85, rjave barve s črnimi usnjenimi sedeži in belo obrobo. Super je moral izgledat, sem rekla. Ja, z njim smo šli povsod. Se spomnem kako smo se usedli v naš Citroen in se ves dan vozili ob morju, da smo prispeli do našega apartmaja. Z nami je šel na vsak izlet in dopust.

Ker takrat še ni bilo cedejev, smo v kasetnik dali kaseto in vso pot poslušali eno in isto kaseto. Zasmejala sem se in rekla, da so bli to stari dobri časi. Prijatelj je imel veliko lepih spominov in avantur, ki mu jih je Citroen podaril. Z njim se je kasneje odpravil tudi na:

  • Koncerte
  • Kampiranje
  • Prvi zmenek

Končno sva prispela do sejma in prijatelj je takoj enega izmed zaposlenih vprašal ali je ta specifičen Citroen na voljo za ogled. Pospremil naju je do lokacije s starinskimi avtomobili in njegov Citroen je sijal v vsem njegovem čaru. Stopil je do njega, se ga dotaknil, odprl vrata in se usedel vanj. Na njegovem obrazu sem videla kako so se mu spomini vezani na avto v trenutku odvrteli pred očmi.

Rekel je, da odkar je nazadnje sedel v njem je minilo že več desetletij. Tako je bil vesel, da je je lahko ponovno usedel v Citroen, čeprav ga ni mogel voziti. Med sprehajanjem po sejmu in občudovanju starinskih avtov, mi je prijatelj pripovedoval številne zgodbe iz otroštva in še celo popoldne obujala spomine iz otroštva.…

Delovna obutev na mojem vrtu

Kolikokrat sem naredila eno in isto napako, da sem šla na vrt v napačnih čevljih in jih tako še kako umazala. To se je moralo končati in končno sem se odločila, da bo delovna obutev vedno na enem mestu in da jo moram vedno obuti, ko grem na vrt.

Saj veste, kako se nam vedno mudi, kar pozabimo na vse in nekaj naredimo, čeprav bi bilo boljše, da si vzamemo čas in delamo stvari z veseljem. Tako sem sama bila toliko pozorna, da sem začela redno obuvati pravo obutev za na vrt, ker sem bila pošteno jezna, če sem šla na vrt z napačno obutvijo in sem jo morala kasneje tudi očistiti. Pa za tistih 5 minut.

Sedaj je moja delovna obutev vedno pripravljena in kako sem srečna, ko pridem z vrta in je delovna obutev umazana in mi ni mar, lahko pustim tako umazano in jo naslednjič ponovno obujem. Sedaj sem glede tega res pazljiva, pa še bolj varen korak imam. Sedaj mi delovna obutev pride prav v različnih stvareh:

  • Na vrtu,
  • Na travniku,
  • Pri košnji,
  • Pri obiranju sadja,
  • Pri obrezovanju.

Končno sem ugotovila, da je delovna obutev nujno potrebna in nehala uničevati druge moje čevlje. Tako je moja delovna obutev vedno umazana, ker je nikoli ne očistim, ker se očisti sama, ko jo ponovno obujem. Sedaj bom isto naredila za svojega moža, ker tudi on uporablja različno obutev, ko gre kosit in potem mi prinese tiste umazane copate, naj jih očistim. Zanj je delovna obutev še bolj pomembna, ker košnja trave pusti za seboj kar nekaj zelene barve na čevljih. Tako, da je tukaj potrebno res paziti, da kdaj ne obujemo napačne obutve in da je delovna obutev vedno pripravljena, ker drugače lahko pozabimo na naše nove čevlje. 

Naj bo pri hiši delovna obutev obvezna, ker boste tako imeli drugo obutev vedno čisto. 

…

Če želite zdrav življenjski slog, potem je športna prehrana prava rešitev

Danes je vse več poudarjen zdrav življenjski slog in vse več mladih tudi živi takšno življenje. Za zdrav življenjski slog pa je pomembno gibanje in športna prehrana, ta kombinacija nam daje, da se dobro počutimo v svojem telesu. Sama zase vem, da je gibanje ključnega pomena, ker sem vedno bila športni tip človeka.

Že kot majhna sem bila tekačica in sem uživala v tem. Seveda so to bili časi, ko mi je športna prehrana tuja, nihče me ni nikoli vprašal, kaj jem in mi povedal, kaj bi bilo dobro da jem. Tako sem jedla domačo hrano. Moja prehrana ni bila slaba, ni pa bila športna prehrana, ki bi jo mogoče potrebovala. Tako sem tekla celo osnovno in srednjo šolo, nekaj še na faksu, potem pa se zanosila. Takrat pa sem se poglobila v prehrano, ker se nisem več toliko gibala in so se kilogrami začeli nabirati. Tega si nisem smela dovoliti, tako sem se odločila, da si bom naredila jedilnike, ki so zdravi zame, po nosečnosti, pa bo na vrsto prišla športna prehrana, da si bom tako lepo oblikovala svoje telo.

Vedno sem bila navajena imeti lepo telo in priznam, da me je nosečnost malo šokirala, ker so se kilogrami nabirali. Po nosečnosti, pa sem začela. Moji vsakodnevni treningi in športna prehrana in ponovno sem bila ponosna na svoje telo. 

Danes se zavedam, da ni samo tek rešitev za mojo postavo, da je bistvenega pomena tudi športna prehrana, ker mi daje voljo in moč, da lahko treniram. Ko pogledam nazaj, lahko sama vidim, kako sem bila nesrečna, kako pa sem sedaj srečna in polna energije. Zame je gibanje vse, sedaj mi pri tem pomaga še športna prehrana in moje počutje je super. Eno leto po porodu in moja postava še nikoli ni bila tako lepa, kot je sedaj. …

Danes je dan za savne in razvajanje

Vsake toliko časa si privoščim razvajanje, včasih je to masaža ali nega obraza, včasih pa si privoščim savne za več ur. Tokrat sem si zaželela savne, ker že dolgo nisem bila. Za vikend imam sicer največ časa, a sem se vseeno odločila, da grem v savne med tednom zvečer, ker je manj gneče.

Tako sem šla na sredo, s seboj sem si vzelo knjigo, ker sem vesela, da je to idealni čas, da končno preberem knjigo do konca. Vedno izberem moderne, novejše in večje savne. Nimam rada majhnih savn. Tokrat sem šla v res lepe savne, kjer sem vesela, da bom uživala. Te savne imajo tudi lokal, v katerem lahko spiješ kavo ali kaj dobrega poješ. 

Premalokrat si privoščimo kaj samo zase. Tudi sama sem takšna, da si zelo težko kaj privoščim, in ko si, potrebujem kar nekaj časa, da začnem uživati in da se umirim. Tako je bilo tudi tokrat, kajti imeli sem, kar malo slabe vesti, ker sem doma pustila moža samega z majhnim otrokom. Zavedala sem se, da je tako prav in da to potrebujem, vendar vseeno sem bila malo nervozna. Tako sem se odločila, da grem prvo na sladico in kavo. Tako sem se sprostila, da sem potem naprej pošteno uživala. V savnah sem bila 3 ure. Čisto dovolj, ker je bil večerni čas. Bilo mi je super, ker ni bilo gneče. Zelo malo ljudi je bilo ta večer. Tako da določeni programi sploh niso delovali, ker nas je bilo premalo. 

Mene ni motilo, še boljše mi je bilo, ker je bil mir in tišina. To sem potrebovala. Na koncu sem šla domov prerojena, knjiga je bila prebrana in jaz sem bila zadovoljna. Naslednjič pa s seboj vzamem tudi svojega dragega, ki je tokrat ostal doma. …

Zimski škornji so najboljša obutev za otroka, ko zapade sneg

Pri nas smo že prerasli vso to malo obutev in čas je bil, da si čevlje za zimo sin izbira sam. Čeprav so meni bili najboljši zimski škornji, sin ni hotel več nositi takšne obutve. Vsi poznamo to, ko pridejo otroci v leta, ko pozimi nočejo nositi zimske obutve in hodijo v šolo v supergah. Kako sem bila jezna, ko mu nisem mogla dopovedati, da to ni dobro in da se bo prehladil, ker ga bo v noge zeblo.

En dan je zunaj zapadel sneg in njegove superge so ostale zunaj in so tako bile mokre, da jih ni mogel zjutraj obuti, ko je šel v šolo. Tako so prišli na vrsto zimski škornji, ker sem mu jih kupila za doma. Tisto jutro je bil moj sin tako slabe volje, da zaradi obutve skoraj ni hotel v šolo. Videla sem, da mu zimski škornji res niso všeč in da mu je nerodno, a tisti dan je moral obute prav te, ker drugače ni šlo.

Ko je prišel domov je bil še kar slabe volje in spraševal, če so njegove superge že suhe. Bolj, kot sem mu govorila, da je zunaj sneg in da so najbolj primerni zimski škornji, bolj je vztrajal, da bo jutri šel v šolo v supergah.

Saj veste, kako je, iz lastnih izkušenj se največ naučimo!

Tako je naslednji dan obul superge in šel po snegu v šolo. Vedela sem, da ga bo pošteno nazeblo, a sem pustila, da to sam doživi, ker drugače mi ne bo nikoli dal prav, da so za ta čas primerni le zimski škornji. Tisti dan je prišel domov premrežen, zasmilil se mi je, ko sem videla, kako zelo ga je nazeblo.

Naslednji dan so prišli v poštev zimski škornji, ne da bi jaz kaj rekla. Tako je to pri mladih. 

 …

Ogled sejma in vrhunska keramika

Gradila sva hišo in to so vedel, tudi najini prijatelji. Tako me je poklical prijatelj, ki ima trgovino z keramiko, kjer sem bil dogovorjen, da bom vzel keramiko in me je povadil na sejem, kjer je razstavljena vrhunska keramika, tako da res vidiš tisti najbolj prestižni videz kopalnic.

Seveda sem bil takoj za to, da greva z ženo zraven. Sicer sem se malo bal, da bo žena videla kakšna je to keramika in si jo bo potem tudi želel, kajti ta keramika je res draga. Odpravili smo se zgodaj zjutraj, v avtu nas je bilo pet, tako da smo zapolnili cel avto. Vozili smo se kar 6 ur in moj prijatelj je bil vidno utrujen. Sicer je rekel, da je vožnje navajen, ker gre večkrat v sem, saj mu je ta keramika res lepa in potem se dogovori z dobaviteljem, katero keramiko mu lahko dostavijo.

Sam sejem je bil srenje velik, a ker so to ploščice, je lahko na majhni kvadraturi res veliko ploščic, tako da je bila razstava res lepa. Tukaj je bila keramika prestiž, moraš kar globoko seči v žep, če si želiš imeti doma takšna tla. Midva sva si sicer želela veliko keramike v hiše, a tako drage si nisva mogla privoščiti. No, to sem mislil do tega dne, dokler seveda žena ni našla idealne za najino kopalnico. Tudi sam še nisem videl, da je lahko keramika tako lepa, kvalitetna, prestižna. Noro lepo!

Vse sva si pregledala, pa ne enkrat, šla sva skozi dvakrat. Pri vožnji domov sva prijatelju, ki ima trgovino povedala, katera keramika nama je bila najlepša in če bi jo nama lahko naročil. Nisva si mogla privoščiti takšne keramike povsod, v kopalnici pa z veseljem. Tako bova imela najlepšo kopalnico, daleč naokoli, ker ta keramika res vzame dih, ko jo pogledaš, tako zelo je lepa in prestižna.…

Na občini sem bila dodeljena na drugo delovno mesto in to je bilo javno naročilo

Ko sem končala študij, sem bila kar v skrbeh, kje bom dobila prvo zaposlitev. Potem pa sem videla oglas, da je razpisano novo delovno mesto na občini in napisala sem prošnjo za delo, poklicali so me na razgovor in tako sem dobila prvo zaposlitev. Sedaj pa sem premeščena na javno naročilo, kar pa mi ni niti malo všeč. Pa ne zato, ker bi mi bilo javno naročilo tečno in zahtevno. Čez leta se navadiš na eno delo, in če nimaš želje po spremembi, potem te to, da ti dodelijo novo delovno mesto zagotovo, spravi s tira.

Ko sem bila poklicana na razgovor za javno naročilo, sem jim lepo povedala, da imam željo ostati na delovnem mestu, ki sem ga delala do zdaj, a so mi povedali, da žal to ni možno, ker potrebujejo nov kader, tako bodo lažje in hitreje nekoga naučili delati moje prejšnje delo, kot pa javno naročilo, tukaj so potrebovali izkušnje in jaz sem jih imela. 

Tako sem vedela, da je boljše, da ne prosim več, ker so že odločili po svoje. Pripravila sem se na novo delo, javno naročilo sem osvojila v enem mesecu, in da vam povem, sem dobila še boljše sodelavce, kot pa sem jih imela do sedaj. Spoznala sem, da tiste spremembe, ki pridejo nepričakovano, da niso nujno slabe, sedaj se ne bojim več, da bom na občini še kdaj zamenjala svoje delo. Če si priden in imaš željo, da se naučiš, sploh ni problem, sedaj imam rada javno naročilo, defitivno je bolj zanimivo delo, kot pa sem ga opravljala prej in rada hodim v službo.

Pred nekaj časom me je obiskal nadrejeni in me vprašal, ali sem se že sprijaznila  s svojim novim delovnim mestom in z veseljem sem mu povedala, da je javno naročilo prav zanimivo delo.…

Za otroke danes otroške ure niso več tako preproste, ko so bile včasih

Svet se spreminja in vse z njim. Tako danes živimo že bistveno drugače, kot pa smo včasih. Tehnologija in razvoj gresta hitro naprej in mi vsemu temu sledimo. Samo pomislite, kakšne otroške ure so bile včasih, kakšne pa nosijo otroci danes. Jaz sem teta in še nimam otrok imam pa najrajši mojo malo zlato princeso, hčerko od moje sestre.

Njej vedno, ko pridem na obisk nekaj kupim. Tokrat, ko sem bila ji je bila zelo všeč moja ura. Imela pa sem uro, ki kaže srčni utrip, prehojene korake in vse to je njo zanimalo. Ko sem vprašala sestro, če že ima svojo uro in če si otroške ure sploh želi, sva obedve videle, da bi ona bila najbolj srečna, če bi dobila takšno uro in ne tiste otroške ure, ki se prodajajo za otroke.

Nečakinja je res vse pregledala na uri, točno je vedela kje kaj piše, mi smo klepetali, ona pa je preučevala uro. Ko sem odhajala sem jo morala prositi, da uro vrne. Prav težko ji je bilo, tako zelo ji je bila ura všeč. Seveda sem se šla pozanimat, če obstajajo takšne otroške ure, dobila sem veliko podobnih ur, vendar nobena ni bila takšna kot ta. Zato sem  se odločila, da ji kupim čisto isto, samo drugačne barve, ker moja je bila črna. Prav lepo se počutim, če jo lahko osrečim, rada ji kupim tisto, kar si želi. Če ne bi takrat tako gledala moje ure in vse naštudirala, bi jaz šla gledat navadne otroške ure in sigurno bi ji kupila čisto klasiko.

Otroci so željni znanja, danes ne znajo pogledati na navadne klasične otroške ure, znajo pa delati z odraslimi urami, ki imajo polno dodatnih funkcij. To je to, da se svet razvija in navadne in preproste stvari tudi otrokom niso več zanimive.…