Dedek, izpit za čoln, čoln in morje
Moj dedek je živel za morje in čoln. Že kot mlad je naredil izpit za čoln in nas otroke večkrat za vikende popeljal po morju. Ko sem sam dobil otroke, je kot dedek to počel še bolj z veseljem, kajti imel je še več časa in moji otroci so skorja vsak dan z njim bili pri čolnu in kaj ponaredili, če pa je bilo lepo vreme so šli na kratko vožnjo. Danes na čoln ne gre več, ker so prišla stara leta, vse bolj me je prigovarjal, naj jaz naredim izpit za čoln in da mi svoj čoln podari, kajti nima ga srca prodati.
Razumel sem njegovo željo, težko se je že odrekel sami plovbi, da pa bi se odrekel še čolnu pa bi bilo res žalostno, tako sem naredil izpit za čoln in nadaljeval njegovo veselje. Sedaj njega in otroke jaz popeljem po morju, še vedno se veseli vsake plovbe in včasih tudi prime za volan, zakaj pa ne, saj je stari maček.
Moram priznati, da nikoli nisem gledal z očmi, da bom kdaj jaz naredil izpit za čoln in prevzel njegov čoln, a danes, ko to imam, sem očetu neizmerno hvaležen. Moj oče pa srečen zaradi mene. Še danes mi kaj svetuje, me kaj novega iz izkušenj nauči, ki te izpit za čoln ne, kajti praksa in kilometrina na valovih ti da znanje in izkušnje in on jih ima.
Naš dedek je res zlati dedek, moje otroke nosi po rokah, kot da so iz zlata, nisem niti vedel, da je oba moja otroka naučil voziti čoln, dokler nisem šel sam z otroki plut in jim rekel ,da jim lahko pokažem, kako je prijeti za volan čolna, takrat pa sta se mi oba nasmejala in povedala, da znata voziti čoln, ker jih je dedek to naučil. Spoznal sem, da sta otroka znala prej vozit čoln kot sem jaz naredil izpit za čoln in to je samo potrdilo, da imam zlatega očeta.
…