Včasih je res čudovito, ko se lahko sama izgubim v gozdu, ampak ne brez naglavne svetilke, saj bi potem zelo težko prišla ven iz gozda. In točno ta sreča se mi je zgodila ne dolgo nazaj.
Odšla sem na sprehod po popolnoma drugi poti kakor običajno na sprehod in iskreno niti nisem kaj preveč gledala, kam pravzaprav grem. Narava je bil res fantastična in to je bilo edino, s čimer sem se želela ukvarjati. In tako sem pozabila na čas in orientacijo. Šele ko se je mračilo sem pogledala na telefon, kje sem in in ugotovila, da sem približno sedem kilometrov v gozdu od prvega izstopa iz gozda. Kaj bi naredila takrat brez naglavne svetilke, ne vem. Vem samo to, da sem tistih sedem kilometrov prehodila v rekordnem času v popolni temi in upala, da ne srečam kakšne lačne živali.
Moja avantura se je končala brez težav. Zahvalila sem se sebi, da nisem pozabila naglavne svetilke doma. In seveda vsem možnim, da je bila pot nazaj mirna. Najbrž si tudi ne bi dovolila, da bi takole izgubljala po gozdu, če ne bi bila dobro opremljena. Ni veliko možnosti, da bi se kaj lahko zgodilo, vseeno se pa kaj lahko zgodi. In na tisti mali odstotek sem raje pripravljena vedno. Mi veliko pomeni, da imam lahko v naravi to svobodo. Že mnogokrat so mi naglavne svetilke rešile kakšno situacijo in še dobro, da jih imam kar nekaj, tako, da me ne skrbi, da bi morala kdaj ostati doma, če bi se mi ena pokvarila.
Za moje mnenje ne obstaja nič boljšega kakor pa zmožnost, da se popolnoma izklopim v gozdu in pozabim na vse, kar imam izven gozda. Brez te možnosti bi se mi verjetno že zmešalo, saj nujno potrebujem ta izklop sem ter tja, da lahko normalno delujem na vseh ostalih področjih. In še dobro, da obstajajo praktični izdelki kakor naglavne svetilke, da olajšajo takšne dogodivščine, takrat ko je tema zunaj.